Nevladne organizacije poslance pozivajo, da zavrnejo predlog Šutarjevega zakona

Predstavniki več nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe so na skupni novinarski konferenci opozorili na nekatere po njihovem mnenju nevarne in potencialno neustavne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona.

Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je na novinarski konferenci pred parlamentom dejal, da predlog Šutarjevega zakona predstavlja ogromno nevarnost za ustavo ter za človekove, zakonske in socialne pravice. Spomnil je, da je predsednik vlade Robert Golob ob nastopu svojega mandata napovedal, da bo vodil "kontinuiran, trajen in konstruktiven dialog s civilno družbo", trenutno pa se po Jenullovi oceni dogaja "ravno nasprotno". Izpostavil je, da je bil zakon sprejet brez posvetovanja s civilno družbo in brez javne razprave.

Tudi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad je poudarila, da vzpostavitev ukrepov za zagotavljanje varnosti ne sme potekati mimo strokovne razprave in izven okvira temeljnih načel demokratične države.

Kot najbolj problematične ukrepe je navedla vstop in pregled stanovanja ali prevoznega sredstva z namenom zasega orožja, uvedbo izjeme pri izločanju nedovoljenih dokazov, uporabo tehničnih sredstev na t. i. varnostno tveganih območjih, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, podaljšanje maksimalnega trajanja pripora in podaljšanje časa, v katerem naj sodišče preverja obstoj pripornih razlogov.

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je opozorila, da bo predviden ukrep zmanjšanja ali odvzema socialnih prejemkov povečal revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi. "Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse," je poudarila.

Poslance je pozvala, naj "ne podprejo ukrepov, ki bodo nižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti, in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve".

Kot je poudarila, namreč nekateri otroci v šolo vstopijo brez znanja slovenskega jezika, v nekaterih naseljih pa še vedno živijo brez vode in elektrike. Na vlado so po novinarski konferenci odnesli več kot tisoč podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce v Sloveniji, tudi v romskih naseljih.

Podobno je tudi izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar poudaril, da kaznovalni ukrepi sami po sebi ne morejo prinesti rezultatov ter morajo biti oblikovani komplementarno z integracijskimi ukrepi. Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je med drugim opozoril, da državni organi ne delujejo, kot bi morali, da se veljavna zakonodaja ne izvaja dosledno ter da je nacionalni program za Rome ostal le mrtva črka na papirju.

Do zakonskega predloga in ravnanja oblasti so bili na novinarski konferenci kritični tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, Nejc Horvat iz inštituta Danes je nov dan in Martin Mittendorfer iz Greenpeace Slovenija.

Jenull je ob koncu spomnil, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. "Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti," je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.

V koaliciji mešani odzivi na kritike civilnodružbenih organizacij

Predsednik vlade Golob je na očitke civilnodružbenih organizacij o predlogu Šutarjevega zakona odgovoril, da je prepričan, da zakon ni neustaven, so ga pa pripravljeni nadgraditi. Kot je dejal, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo samo pravosodje oziroma državno tožilstvo. Sam pa ni ustavni pravnik, zato poudarja, da "če se bo v parlamentarnem postopku pokazala potreba, da se določene rešitve nadgradijo, bomo temu seveda prisluhnili".

Na kritike predloga Šutarjevega zakona iz vrst civilne družbe so se odzvali tudi v koaliciji. Podpredsednik vlade Matej Arčon iz vrst Svobode je zakon dobro premišljen. "Veliko pobud je prišlo prav iz sodstva in policije. Seveda so še možnosti izboljšave, tega nikoli nismo zanikali," je navedel. Poudaril pa je, da je namen zakona odločen boj vlade proti oboroženemu kriminalu in vsem oblikam nasilja.

V nevladnih organizacijah imajo po njegovih besedah pravico izražati nezadovoljstvo. Ob tem pa je pojasnil, da je ukrep vstopa policije v zasebno lastnino predviden izključno takrat, ko gre za uporabo orožja. "Policija nikoli, nikdar ne bo vstopala nikomur v hišo, v stanovanje, kjer ne bo suma posesti ali ogrožanja varnosti, in tudi tam so varovalke, da to odredbo podpiše generalni direktor policije z zelo jasno obrazložitvijo," je navedel.

V Levici so medtem prepričani, da je treba tehtno pregledati vse določbe v zakonskem predlogu, do predvidenih ukrepov imajo zadržke z vidika sorazmernosti v pravu, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. "Polagam vse upe, da bomo v naslednjih dneh, preden ta zadeva pride do odbora, koalicijsko uspeli z našimi opozorili," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Podobna opozorila po njegovih besedah prihajajo v DZ s strani številnih pravnih strokovnjakov.

Vatovec upa, da bodo prišli do rešitve, ki bo zakon spravila v načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. Pojasnil je, da je za četrtek predvideno koalicijsko usklajevanje o zakonskem predlogu, v poslanski skupini Levice se v zadnjih dneh posvetujejo tudi z nekaterimi pravnimi strokovnjaki.

V SD pa so pojasnili, da predlog Šutarjevega zakona še preučujejo. "Zavedamo se, da je situacija, ki je nastala, resna in terja odziv države. A spremembe na področju kaznovalne politike morajo biti vedno premišljene, argumentirane in pravno vzdržne. Ne želimo zakonov, ki bi nastajali pod pritiskom trenutnih čustev," so navedli za STA.